Nenadna epidemija novega koronavirusa, ki je v koncu leta 2019 izbruhnil na Kitajskem, je podjetja ujela nepripravljena. Zelo na hitro so zato morala organizirati delo od doma, kjer je bilo to možno, urediti status delavcev na čakanju ter zagotoviti ustrezne varnostne pogoje tam, kjer dela ni bilo možno ustaviti ali preseliti na dom.
Za pomoč podjetjem je vlada tako takoj na začetku epidemije pripravila t.i. prvi protikorona paket ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Vanj so vključili ukrepe kot so sofinanciranje plač za delavce na čakanju s strani države za obdobje dveh mesecev, izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem in socialno ogroženim, izenačenje delavcev, ki ne morejo na delo zaradi varstva otrok s statusom delavca na čakanju, ukrepi za pomoč samozaposlenim, garancijska shema za zagotavljanje likvidnosti podjetij ter izplačilo kriznega dodatka delavcem v višini 200 € neto.
Tekom epidemije je vlada sprejela še dva protikorona paketa. V drugem protikorona paketu se je osredotočila predvsem na odpravljanje napak in dopolnjevanje pomanjkljivosti iz prvega paketa ukrepov, s tretjim protikorona paketom pa se je vlada z ukrepi osredotočila predvsem na subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ter na uvedbo turističnih bonov, ki naj bi pomagala slovenskemu turizmu, ki je bil v času epidemije najbolj prizadeta gospodarska panoga.
Izplačevanja kriznega dodatka pa se je vsako podjetje lotilo na svoj način. Tako so na primer v Krki, ki jo vodi Jože Colarič, plači delavcev dodali 10-odstotni dodatek in sicer tistim delavcem, ki so od začetka epidemije delali polni delovni čas, vodilni v podjetju pa so 30 odstotkov svojih prejemkov donirali za pomoč v lokalnem okolju. Prav tako so svojim zaposlenim izplačali regres v višini 1806,50 evra.
Kot zapoveduje zakon, bodo tudi v zreškem Uniorju, njegovi upravi predseduje Darko Hrastnik, izplačali krizni dodatek, poslovodstvo pa si ne bo izplačalo variabilnega dela prejemka. Za svoje zaposlene je dobro poskrbela tudi NLB, ki jo vodi predsednik uprave Blaž Brodnjak, saj je za svoje zaposlene na čakanju namenila kar 85 odstotkov mesečne plače, čeprav so bile banke iz interventnih protikorona zakonov izvzete.
Največji slovenski trgovec Mercator, ki ga vodi predsednik uprave Tomislav Čizmić, pa je v času epidemije svojim zaposlenim, ki so delali v operativnih enotah, torej v skladišču in trgovinah, dvignil plačo za 30 odstotkov, prav tako pa je izplačal krizni dodatek. Mercator pa ni edino podjetje, ki je v času epidemije dvignilo plače zaposlenim. Enako je storilo pomursko podjetje Cleangrad, ki izdeluje certificirane čiste prostore, vodi pa ga direktor Jernej Zupančič.
Navkljub 50-odstotnemu padcu prodaje v času epidemije, pa se je za dodatno izplačilo tistim zaposlenim, ki so bili najbolj izpostavljeni možnosti okužbe z novim koronavirusom, odločil tudi Petrol, ki ga vodi predsednica uprave mag. Nada Drobne Popović. Svojim zaposlenim na področju podpore strankam, ki so bili med epidemijo še bolj obremenjeni, pa je dodatek za posebne pogoje dela izplačal tudi Telekom Slovenije, ki ga vodi predsednik uprave mag. Tomaž Seljak.