Prošnja za delo je več kot list papirja ali gola formalnost, saj je na podlagi domiselno in premišljeno napisane prošnje mogoče računati na nove zaposlitvene priložnosti. Glede na to, da na posamezno razpisana delovna mesta prihaja po kupe prošenj za delo, si lahko predstavljamo, kako težko delo imajo kadrovski oddelki in kadrovniki, ki morajo izbrati primernega kandidata za razpisano delo. V kupu prošenj je velika večina povprečnih, ki se med sabo ne razlikujejo prav dosti. S premišljeno zasnovano prošnjo za delo je tako mogoče narediti razliko in si zagotoviti zaposlitveni intervju, na katerem se s potencialnim bodočim delodajalcem srečate v živo. Na takšnem zaposlitvenem intervjuju je sicer mnogo lažje na delodajalce narediti dober vtis kot pri prošnji za delo, še vedno pa je ravno prošnja tista, ki nam odpre marsikatera vrata. Pa si poglejmo, na kaj je potrebno paziti, ko pišemo prošnjo za delo.
Na kaj paziti, ko pišemo prošnjo za delo?
- Prošnja naj bo pravopisno brezhibna. Prošnjo je pred oddajo potrebno večkrat temeljito in počasi prebrati. V kolikor pravopisa in slovnice ne obvladamo ravno najbolje, je to delo bolje prepustiti lektorju, ki se s tem ukvarja poklicno. Pravopisne napake so lahko za delodajalca, ki bere prošnjo, zelo moteče in ga nasploh odvrnejo od tega, da bi vas povabil na razgovor.
- Prošnja naj bo oblikovana jasno, kratko in jedrnato. Delodajalci namreč nimajo veliko časa, da bi prebirali cele odstavke o vaših dosedanjih delovnih izkušnjah in znanjih. Najbolje je pisati kratke in jasne stavke, s katerimi poveste bistveno. Vse ostalo boste delodajalcu namreč lahko povedali v živo na zaposlitvenem intervjuju.
- Izpostavite tisto, kar vas dela drugačne. To pomeni, da veste, katere so vaše odlike, sposobnosti in kompetence, s katerimi se lahko odluščite od ostalih kandidatov, ki tekmujejo za isto delovno mesto. Pri tem ne pozabite na vaše talente in veščine, saj delodajalce zanima tudi človek, s katerim bo delal, ne pa samo izobrazba in delovne izkušnje.
- Prošnja za delo ima formalno obliko. To pomeni, da se jo je smiselno držati, razen če je v delodajalčevem razpisu navedeno drugače. Prošnja je namreč oblika uradnega zapisa, kar pomeni, da je sestavljena iz glave, jedra, zaključka in na koncu še prilog.
- Prošnjo za delo vedno lastnoročno podpišemo. Razen seveda, če se na delo prijavljamo kar preko elektronskega obrazca ali elektronske prošnje za delo.
- Tudi če ste kreativni, se držite uradne oblike prošnje za delo. To pomeni, da je prošnja še vedno sestavljena iz določenih delov (uvod, jedro, zaključek), razlika pa je v slogu pisanja.
- Pri pisanju prošnje se držite zahtev delodajalca. To pomeni, da se pri pisanju osredotočite na to, kaj delodajalec išče in kaj pričakuje. Le tako bo vaša prošnja lahko naletela na posluh.
- V kolikor se na delo prijavljate preko elektronske pošte, si uredite resen elektronski naslov, najbolje v obliki ime.priimek@… Pri tem prav tako ne pozabite, da je ima danes spletna prijava enako težo kakor pisna, zato je treba tudi pri tovrstnih prošnjah za delo paziti na obliko, pravopis, itd.
- Poleg prošnje za delo priložite še spremno pismo. S spremnim pismom namreč lahko delodajalca prepričamo, da si želi o nas izvedeti še kaj več in nas bo zato povabil na zaposlitveni razgovor.
- Poleg prošnje priložite življenjepis in ta naj bo ciljno usmerjen. To pomeni, da za posamezno delovno mesto svoj življenjepis vselej ciljno preuredimo, da ustreza vsem navedenim zahtevam za delovno mesto.
Več o kreativnem pisanju pa si preberite tule!