V trenutku sem pozabila kam gremo. Vsa prestrašena sem se prebudila na avtobusu in ugotavljala kaj se je zgodilo. Dejstvo je, da smo se s šolo odpravili na izlet, ker pa smo se zbrali že ob štirih zjutraj me je med potjo malce zmanjkalo in rezultat tega je bilo zmedeno in prestrašena budnica.
Ura je bila devet in vsi so že večinoma budni počeli to in ono. Nekateri so poslušali glasbo, drugi igrali igrice na telefonu, bil je celo en parček, ki se je stiskal.
Pogled iz avtobusa ni bil nič kaj zanimiv. Sama polja, dolga in neskončna. Peljali smo se na Madžarsko in sicer v eno izmed mest katerega imena danes več ne pomnim.
Dekleta so že nestrpno spraševala voznika kdaj se bomo ustavili in bo čas za odhod na stranišče. Tudi mene je že počasi imelo, da bi se pridružila pri lobiranju za čim hitrejši postanek.
Kmalu smo se ustavili na bencinski črpalki in vse smo zdirjale naravnost proti toaletnim prostorom, kar pa pomeni, da smo morali čakati v vrsti. Nekaj se nas je sicer opogumilo in odšlo kar na moško stran – pa saj njim je dovolj že drevo.
Pot smo nadaljevali in enkrat okoli poldne prispeli v mesto. Bil je čas za kosilo zato smo se takoj odpravili v hotel in pojedli. Moram priznati, da je bilo kosilo zelo dobro kljub temu, da smo ga zaradi zamude dobili malce ohlajenega.
Kasneje smo se odpravili proti sobam in se na hitro preoblekli ter se odpravili proti kopališču. Toplice v katerih smo bili so bile večinoma polne šolarjev, tudi veliko mlajših od nas, ki so se še učili plavati. Bila je tudi skupina otrok s posebnimi potrebami.
Prvi dan je tako minil zelo hitro, ko je bil čas za večerjo smo pojedli potem pa nas je večina od utrujenosti dokaj hitro zaspala tako, da učiteljice niso imele problemov z razgrajači.
Slovenija je kar na gosto posejana s toplicami. Le-te so med Slovenci, pa tudi tujci, ki obiščejo...